by Tanja | Jul 4, 2022 | Čustva, Rast
V vsakdanjiku se nam dogaja res veliko stvari. Komaj se dan začne, pa je že hitro mimo.
Ker verjamem, da se med vami nekateri, ki bi radi zase naredili več, pa za to enostavno ne najdete časa, si lahko spodaj preberete ključne informacije o tem kaj je stres in kako vpliva na nas.
Tako lahko, tudi če ste na tesnem s časom, pridobite nova znanja in izboljšate svoje okoliščine in odnose!
- Velikokrat pridemo na dopust, kjer namesto sprostitve doživljamo drugo vrsto stresa. Naša običajna rutina je prekinjena, srečamo se z drugačnimi izzivi, vsa potlačena čustva ob sprostitvi pridejo na plano. S temi zadevami se lahko soočamo na nekonstruktiven način, na primer skozi prepire.
- Nikoli nam ne grejo zares ljudje na živce, ampak teža, ki se nam nabere ob ljudeh in pritisk zaradi pričakovanj.
- Osebnostna čvrstost igra veliko vlogo pri doživljanju in obvladovanju stresa.
- Osebnostna čvrstost se razvije že v otroštvu preko odnosov. Če bo otrok imel podporno socialno mrežno, zatočišče, kamor se v stiski lahko zateče, kjer jih bo nekdo slišal in jih umiril, bo razvil boljšo osebnostno čvrstost.
- Če nismo osebnostno čvrsti nas vznemiri vsaka malenkost, ki ne gre čisto po planu.
- Eustres je pozitiven stres, ki človeku ne škodi, ampak ga spodbuja in krepi. Eustres spodbuja k napredku, učenju, zanimanju, motivira k napredovanju, nadgrajevanju.
- Obstajata dve glavni strategiji obvladovanje stresa v odnosu.
Cilj partnersko usmerjene strategije je grajenje spretnosti parov pri skupnem obvladovanjem stresa. Pari se učijo konstruktivno reševat probleme, medsebojne podpore in učinkovite komunikacije.
Cilj druge strategije pa je odpravite stresa samega, se pravi, kako se posameznik sam spopada s stresom in na odpravljanje ali zmanjševanje stresorja z minimalno vpletenostjo obeh partnerjev.
- Izbira strategije bazira na preteklih izkušnjah (predvsem iz otroštva) spopadanja s stresom. Če je bila naša stiska v otroštvu sprejeta z pozitivnimi čustvi in pomiritvijo s strani staršev, bomo tudi v odraslosti, ko bomo pod stresom, iskali zavetje v odnosu.
Če pa bomo mi imeli izkušnjo, da odnosi niso varni, nam je lahko že sam odnos zelo stresen. Zaradi tega se nam je naporno izpovedati. - Nekomu, ki je ne varno navezan, je lažje se pred pogovorom s partnerjem najprej umaknit, zadevo premleti na samem in nato šele priti v odnos.
- Ko smo v sporu s parterjem je pomembno vedeti ali se konflikt dogaja nama ali med nama. V sporu nismo nikoli mi proti partnerju, ampak smo mi skupaj s partnerjem proti problemu.
- Preventiva je zelo pomembna. Pomembno je, da si v odnosu zgradimo dobre temelje, ki bodo zdržali pritisk, ko nastopijo stres in konflikti.
Če pa bi si kdo izmed vas želel v svojo osebno rast povabiti tudi partnerja, vama ponujam čudovito priložnost. S tečajem Temelji dobrega partnerstva, se bosta ponovno povezala in tudi na ta način zmanjšala stres.
by Tanja | Feb 22, 2022 | Odnosi
Naj o odnosih ne predava nekdo, ki sam nima urejenih odnosov!
Se strinjate? Jaz se strinjam, pa čeprav sem sama ravno v teh vodah. Nadvse me zanimajo partnerski odnosi, dinamika med dvema, ki se imata rada in čas, ki jima to ponavadi vzame. In ne glede na to, ali imamo trenutno dobro obdobje ali pa nekoliko slabše, kdo le, bi sodil v kategorijo urejenih odnosov?
Vemo, da ni realno pričakovati odnosa brez prepira, ampak imeti urejene odnose, pa se hkrati prepirati, pa se tudi ne sliši čisto normalno. Le kaj je zdaj resnica, le kdo naj torej predava o odnosih?
Ne vem, če imam dovolj urejene odnose, da vam pišem o naslednjem, zagotovo pa vem, da je ena ključnih sestavin zaupanje. Pa ne samo v drugega, ampak tudi vase! Čeprav je odnos ena redkih stvari, ki je ne moremo urejati sami in imeti v celoti pod nadzorom. Lahko pa dovolj uredimo sebe, da bomo preživeli v odnosih, ki si jih bomo izbrali.
Velikokrat slišim in začutim, da med mojimi klienti kroži mit, da bi si lahko izbrali dovolj dobrega partnerja, tistega, s katerim še ne živijo, ki je videti, tako zelo popolen, drugačen, da bi si lahko izbrali osebo, ob kateri bi bilo vse to lažje, ali pa si celo zatiskajo oči in verjamejo, da je tisti ljubimec ali ljubimka, s katero preživijo uro v vroči spalnici, bolj prava, kot pa oseba, ki čaka doma. No, samo na hitro, za tiste, ki bi si želeli odgovor na obljubljeno deželo NiJe. Dokler potrebujemo sanjarjenje ali pa ljubimce, pomeni da smo nekje na poti izgubili zaupanje vase. Zaupanje v svojo izbiro. In brez zaupanja , ni odnosov, so samo iluzije. Ja, močne, prepričljive, ampak še vedno samo iluzije. Tudi v tistih odnosih, bi se utrašili, da nismo izbrali prav, čutili bi, da nekaj zamujamo, da bi lahko bil nekdo boljši. Seveda da bi lahko bil, saj smo ljudje vedno sestavljeni iz dobrega in slabega. Pozabimo pa sprejeti odgovornost, ki je na naši strani, da uzremo v drugemu najboljše. Pozabljamo, da druge ljudi dožiljamo skozi sebe in dokler vidimo zapacano, je tudi v nas nekaj zapacanega. Eden izmed klientov mi je ravno ta teden povedal, da to, da ne zmoreš v vsakemu človeku najti nekaj dobrega, ni njihova napaka, ampak tvoja.
Še eno zanimivo dejstvo je, da se tisti, ki vara ali sanjari, tako težko odloči, da bi ostal s tistim drugim. Leta in leta minejo pred ločitvijo. Ali ni to še en znak, da si ne zaupajo?
Težko je zaupati drugemu, ker nikoli ne bomo imeli popolnega nadzora nad drugo osebo, lahko pa zaupamo vase in v to kar čutimo! Si zaupamo, da imamo nekoga radi z razlogom, si zaupamo, da bomo to krizo prebrodli, kakršna koli že je, si zaupamo, da bomo zdržali, četudi partner ne bo želel sodelovati z nami, si zaupamo toliko, da lahko brez premisleka zaupamu našemu drugemu? In ali si zaupamo dovolj, da odidemo, ko čutimo ne zmoremo več zaupati?
O zaupanju, bi morali vedeti veliko, vsak dan več in prav z zaupanjem lahko zares v globino spoznamo tudi sebe.
by Tanja | Dec 19, 2020 | Ljubezen, Partnerstvo
Oksitocin je hormon, ki ga imenujemo tudi »cuddling hormone« ali pa ljubezenski hormon. Torej je to zagotovo hormon, ki ima nekaj skupnega s crkljanjem in z ljubeznijo. Pravzaprav se sprošča takrat, ko potrebujemo malce omamljenosti. To je zaljubljenost, ko se nam od omamljenosti zamajejo tla pod nogami; sprošča se, ko ženska rojeva in premaguje borbo s telesom, med orgazmom (takrat je občutek omamljenosti tudi zelo dorbodošel) in med crkljanjem. Ja, tudi takrat je dobro biti omamljen, zato da lažje odklopimo vse kar nas skrbi. Narava je poskrbela, da bo telo nagrajeno, ko se bomo združili z drugim živim bitjem. Potrebujemo odnose, bližino, dotike, varne objeme! In bojim se, da nas bo obdobje karantene tudi na tem področju zaznamovalo. Predvsem tiste, ki se borite z osamljenostjo. Pa ne govorim (samo) o tistih, ki živite sami, ampak o vseh, ki ste tudi ob partnerji zelo sami. Kdaj ste doživeli svoj zadnji orgazem, kdaj ste se nazadnje pocrkljali in kdaj ste se nazadnje zaljubili?
Zaljubimo se ne tako zelo pogosto, da bi na ta način ohranjali visoke ravni oksitocina, torej se moramo zanašati na crkljanje in orgazme. Če orgazme hlinite ali pa ste že v letih, ko je vprašljiva vaša erekcija, vam ostane samo še crkljanje. In to se mi zdi zelo dober dokaz, da so pomembni naši odnosi in intima, ki jo lahko zgradimo tudi brez spolnosti.
