=

POGLEJ SI: Akademija za odnose

041 410 843

041 410 843

=

Akademija za odnose

Kdaj se preneha razumevanje drugih in se začne borba za svoje življenje?

Avg 1, 2018 | Odnosi

Arhivi

Sem iskalka življenjske modrosti in zato si skrbno pustim, da name vplivajo odnosi. Me izobražujejo, dopolnjujejo, kalijo, bogatijo in presenečajo. Učim se o tem, česar nočem videti in kje vse so moje rane. Velikokrat se ravno na podlagi tega odločam, kam bo moje življenje zavilo. Saj vem, da tudi vi poznate to.
Ena izmed mojih ran je ta, da ne maram pritiska, saj se pod pritiskom hitro počutim neumno. Takrat mi odpovejo vse moje sposobnosti, ker ne zaupam vase. Zato sem se odločila iti po samostojni poklicni poti, da sem lahko sam svoj šef. Nikoli nisem bila slaba delavka – ravno nasprotno. Vendar pa se nikoli nisem počutila dovolj dobro, nikoli nisem bila zares ponosna nase. To je moja rana, ki se je zavedam. Ti aspekti so močno povezani tudi z očetovstvom. Nisem imela očeta, ki bi mi s ponosom pomagal v svet. Čeprav se vseh teh stvari zavedam, sem dovolila, da je moja rana usmerjala mojo poklicno pot. Verjela sem, da je zavedanje teh ran tisto, kar nam da svobodo.
Včasih nam to zavedanje ne pripelje svobode, temveč samo pomaga poiskati bližnjice, ki jih naše nezavedno oceni kot manj tvegane.
Danes sem se zbudila v jutro, ko me je presenetila grozljiva novica.
Novica je povezana z nečim, kar se mi je zgodilo nekaj časa nazaj. Pred kakšnim mesecem sem izvedela, da je bila resnica, ki sem ji verjela od rojstva dalje, le laž. Ker je bila z mano že od tako zgodaj, ji je bilo tako lahko verjeti. Bila je tukaj vse moje življenje, zato si nisem dovolila dvoma niti, ko so me dejstva udarila po glavi. Dovolila sem si, da me prepričanja drugih ljudi ujamejo.
Po drugi strani pa sem v enem mesecu naredila dovolj velike korake, da sem lahko pogledala v ta prepričanja, v iluzijo. Ni bila moja napaka, da sem verjela. V to laž bi se ujel vsak!
V tem času sem si dovolila, da me je resnica napolnila z veseljem, vznemirjenostjo. Dovolila sem si, da se stvari zgodijo, tako kot se morejo. Verjela sem v to, da bo vesolje poskrbelo za vse. Verjela sem, da ko bo čas za lekcijo, jo bom sprejela.
Nisem pa pričakovala, kako bom v tem času izgubila osebo, ki je bila pomemben člen v tem dogajanju. Sedaj je prepozno, da bi se borila. Kako zelo mi je žal. Muči me, da v preteklem mescu nisem storila več.
Sedaj mi ostaja modrost, ki me uči, da ni vedno dobro stvari samo sprejemati in dovoliti, da te oblikujejo. Včasih je dobro upati si in narediti korak dalje. Upati si so-oblikovati druge ljudi, odnose, vztrajati pri tem!

Kar mi trenutno ostaja, je večno vprašanje: »Kdaj se preneha razumevanje drugih in kdaj se začne borba za svoje življenje?«

Obstajajo trenutki, ko se je potrebno boriti za svoje, četudi razumemo vse vpletene. V življenju, ki je samo eno in je kratko ter prekratko, si moramo znati vzeti, kar nam pripada.

Arhivi