Malce stresa prosim!

Jan 25, 2019 | Rast

Arhiv

Morelli v svoji knjigi trdi, da nismo rojeni za trpljenje in hkrati nas opozarja, da bolj kot se oddaljimo od svojega bistva, bolj smo lahko veseli psihične bolečine. Ta bolečina je namreč edino, kar nas lahko zaustavi na begu pred našim bistvom. In naj dodam, da psihična bolečina zagotovo vpliva na naše telo, na odnose, naše zdravje, uspešnost, naše rezultate in tudi naše potrebe. Pa vi, ste navajeni pred stresom bežati?

Ne  moremo se izogniti temu, da se nas skrbi ne bi dotaknile, lahko pa poskrbimo za način, s katerim se bomo na skrbi odzvali. Pred stresom se ne da ubežati, a nam to niti ni potrebno. Stres je namreč nujen, saj ohranja naš občutek, da smo živi in nam pomaga, da se premaknemo z mesta, da napredujemo. To je slišati nekoliko drugače, kot pa ste vajeni, kajne? Da je stres vedno slab, je ravno takšen mit, kot je ta, da imajo limone največ vitamina C. Gre za propagande tistih podjetij, ki imajo od takšnih mitov koristi. Premalo je zaslužka od tega, da vam povemo, da ste povsem zdravi, da vam povemo, da je stres lahko koristen in da si lahko zaupate. Ljudje potrebujemo odnose, v katerih bomo dobili potrditev in občutek, da smo varni, da smo na pravi poti. Predvsem potrebujemo pomiritev!

Kaj je stres?

Stres je pravzaprav odziv organizma na naše dojemanje okoliščin. Vsak dan lahko opravljamo isto delo, a če bomo dobili občutek, da se nikoli ne spočijemo, da imamo še vedno preslabe rezultate, da nismo dovolj uspešni, bomo to isto delo začeli dojemati kot stresno. Delo se torej ni spremenilo, spremenili so se naši občutki. Stres ne govori o tem, če nam je delo všeč ali ne, ampak koliko pomiritve dobi naše telo po teh aktivnostih.

Včasih pomiritev prinese pohvala ali pa povišica in brez da bi zmanjšali obseg našega dela, se zmanjša občutek stresa. Spet drugič pa nam povišica lahko da občutek večje izpostavljenosti in s tem, se zveča občutek stresa, pri enaki količini dela. Telo nas nikoli ne izda. V glavi že imamo načrte in ideje o tem, kaj vse še lahko dosežemo, a če pri tem ne poslušamo sebe, se kaj hitro lahko prikradejo neprijetne posledice.

Zakaj bi torej stres bil dober?

Na stres smo začeli gledati, kot na nekaj slabega in pozabljamo, da je stres del našega vsakdana. Stres se pojavi tudi takrat, ko smo navdušeni, ko začutimo pospešen utrip in se spremeni naša hormonska slika. Na prvi zmenek se odpravimo z veseljem, a seveda je to za nas stresno, saj bi se radi čimbolj izkazali; začnemo s hobijem, ki se ga veselimo, a vseeno ne moremo zaspati, ker smo tako zelo neučakani; dosežemo kvalifikacijo na državnem prvenstvu, a pred nami je še en nastop, kjer se moramo izkazati. Točno ta stres nas ohranja žive in vitalne. Ta stres nas sili k temu, da se soočamo z novimi izzivi in s tem napredujemo.

A naj vas ne zavedem prehitro, saj je tudi pozitivnega stresa lahko preveč. Na stres se odzivamo telesno in dolgotrajna izpostavljenost povečanemu pritisku, spremenjeni hormonski sliki, doživljanju navdušenja, nepredvidljivosti, lahko vodi do izčrpanosti in hujših bolezenskih stanj. To stanje imenujemo kronični stres, posledice pa se kažejo v motnjah spanja, konstantno povišanemu pritisku ali bitju srca pritisku pred spanjem, v težavah s koncentracijo in spominom, pomanjkanju energije, žalosti, živčnosti, hitrejši vzdražljivosti, v spremembah apetita.

Psihoterapija kljub celostnemu pogledu na osebnost, zgornje znake razume le kot simptom nečesa globljega. Zato pri terapevtu ne boste dobili predpisanih zdravil, jedilnika ali pa urnika aktivnosti, pač pa nov pogled na situacijo, ki vas spravlja v stres, nov pogled na delo, ki vas odvrača od vašega jedra.

Stres in odnosi

Odnosi so vedno izvor stresa in naše največje pomiritve. Življenja brez odnosov ni. Vpeti smo v odnose doma, v službi, na raznih aktivnostih in brez družbe, stvari ne bi imele take veljave, kot jo imajo sedaj. Obvladovanja stresnih situacij, se naučimo že doma, v svoji primarni družini. Če stres razumemo kot strah pred tem, če se bomo izkazali, če bomo dovolj dobri, če bomo še sprejeti in dovolj dobri, potem lahko spregovorimo tudi o tem, kako so nas sprejeli naši starši. Kaj vse smo morali narediti, da smo na njih naredili vtis? Kaj vse so naše mame naredile, zato da so jih sosede sprejele? Kaj vse so naši očetje naredili, zato da so si ohranili svoj status v družbi? In kaj je družina postavljala na prvo mesto, naše osebno jedro in čustveno doživljanje ali pa odzive sosedov, njihove kritike in družbena mnenja? Ali pa če se spomnite, pod kakšnim stresom ste bili, ko je bilo potrebno očetu povedati za vašo slabo oceno v šoli?

Partnerstvo in stres

Že res, da tudi partnerstvo izbiramo na podlagi naših zgodnjih izkušenj, pa vendar imamo kar nekaj možnosti, da v odraslosti preoblikujemo nekatere vzorce. Dokazano je, da nas kvalitetni odnosi ohranjajo bolj srečne in zdrave, zato je tudi pri doživljanju stresa, partnerstvo izredno pomembno. Ko smo pod stresom, je naša sposobnost, da sami sebe umirimo, manjša. Takrat je partner, ki zmore ob nas ostati stabilen, glavni vir varnosti in umiritve. Partnerstvo, ki zna ohranjati čustveno povezanost, ki nam daje občutek, da sva midva proti svetu, pravo orodje za boj proti stresu. Partnerstvo, ki je odtujeno, ki je brez čustvene povezanosti, pa nas lahko še bolj porine v prepad. Poglablja le občutek izgubljenosti, nepredvidljivosti in kot da izgubljamo kontrolo nad lastnim življenjem.

Spolnost

Spolnost je področje življenja, ki je zelo odvisno od tega, kako blizu smo svojemu bistvu. Lahko gre za spolni akt kot aktivnost v partnerstvu ali pa gre za duhovno, psihično, fizično razsežnost, s pomočjo katere se polnimo z energijo in pridemo nazaj da svojega bistva. Spolnost, ki nam vrača zdravilno energijo, je spolnost, v kateri se lahko v celoti predamo. Partnerstvo, v katerem nismo omejeni s strahom in sramom, je podlaga za sproščeno spolnost. Zato je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da stres, ki vpliva na partnerstvo, vpliva tudi na naše doživljanje spolnosti. Kaj se dogaja z našim telesom, ki zablokira pod težo stresa? Ali je to telo še zmožno erekcije, osredotočenosti in sproščenosti? Ali lahko naše izčrpano telo zaktiviramo do te mere, da si spolnosti še želimo? Mnogi začnejo doživljati upad spolne sle in želje po fizičnem zbližanju.

Efekt domine

Stres je lahko začaran krog brez dna, v katerem neumorno iščemo vsaj začasni umik. Tempo življenja pa se ne ravna po naših zmožnostih, zato velikokrat ni moč najti niti začasnega umika. Stres vpliva na vsa področja našega življenja in ko se dotakne tistega področja, ki nam je najdražji, se poznajo posledice tudi na naši samozavesti. Kako biti dobra mama, ko pa smo izgubili občutek samozaupanja, kako biti dober partner, ko pa si izgubil tla pod nogami, kako biti dober v spolnosti, ko pa se ne moreš sprostiti in kako biti kjerkoli še dober, ko pa se je v nas naselil občutek, da smo nekje izgubili svojo vrednost? Zdi se, da za preživetje danes ni pomembno, kako blizu smo svojemu bistvu, pač pa kako učinkoviti smo in kakšne rezultate smo sposobni ustvariti. A to je le občutek! Ko v sebi spet najdemo svoje bistvo, postanemo osredotočeni, se umiri tudi vse okoli nas. Na novo se osmislijo stvari, spoznamo kaj je v resnici pomembno in kakšna je pravzaprav naša vrednost, ko se vrednost meri le po tem, da smo »samo« ljudje.

 

Arhiv

Prijavi se na e-novičke

Te zanima, kako v svoje življenje privabiti več ljubezni in razumevanja?
Prijavi se na novičke in si preberi.

* Z vpisom e-mail naslova potrjujete prejemanje novičk.

Hvala, prijava je zabeležena.