Ljudje smo družabna bitja in hrepenimo po bližini drugega bitja. To hrepenenje nosimo v sebi, to je naša narava. Ne želimo si samo številčne družbe, pač pa kvalitetnih odnosov, osebe na katere se lahko navežemo in bojo v stiski ob nas. Stremimo k partnerstvu, ki bo prineslo v naše življenje vse tisto, kar pogrešamo. In kaj je lepšega kot z dobro družbo uživati dopust?
Današnji tempo od nas zahteva veliko in mnogi smo obveznosti in odgovornosti, kar pridno sprejeli. Rešuje pa nas misel na to, da bo prišel čas počitka in užitka. Prav v vsakemu posamezniku se poraja želja po pohvali, priznanju, uspehu, počitku in odklopu. To je čas, ki odtehta naš trud, ki ga skozi leto vlagamo v odnose in delo.
A vse prevečkrat se v tem avtomatizmu izgubimo in ne znamo več ločiti naših potreb od želja. Izgubimo realnost, ker se nam zdi prekruta, da bi lahko ohranili svojo motivacijo za delo in ohranjamo nekoliko iluzorne predstave, da prihaja čas, ko se bomo imeli lepše, boljše, ko bomo bogatejši in srečnejši. Definitivno pa je ta čas zelo težko dosegljiv, če zanj ne naredimo ničesar.
Velikokrat srečam ljudi, ki se ne zavedajo razkoraka med tem, kar si želijo in tem, kar za to željo naredijo. Vsi si želimo biti bogatejši, saj je naša prva asociacija to, da si bomo lahko marsikaj privoščili. A če se v to željo nekoliko bolj poglobimo, bomo hitro ugotovili, da bi si marsikaj radi privoščili zato, da bi lahko bolj uživali, bili bolj sproščeni, imeli manj skrbi, hkrati pa se ne zavedamo, da nam bogastvo še ne prinese sposobnosti uživanja in brezskrbnosti. Enako se dogaja v odnosih, kjer si želimo veliko ene pozornosti, hkrati pa nam partnerjeva dejanja še ne prinesejo pomiritve. Včasih se zgodi prav nasprotno. Partner nam posveča pozornost, ki si jo želimo, a v nas se začnejo odvijati strahovi, da si tega ne zaslužimo, da se nam verjetno poizkuša približati, ker nekaj hoče, da to počne samo zato, da bo lahko zvečer spet nekaj več intimnosti, itd. In ne malokrat sem izvedela tudi za pare, ki so si tako zelo želeli dopusta in počitnice sta načrtovala skupaj skozi celo leto. Načrtovala sta kam gresta, kako gresta in kako bosta prihranila denar. To so stvari, ki sta jih spregovorila doma, pozabila pa sta se pogovoriti o tem, kaj si želita na dopustu početi. Ženske si naredimo neko svojo idejo dopusta, ki vključuje ležanje na plaži, stiskanje ob pomolu, večerni objem v viseči mreži, zgodnje prebujanje in sprehod do mesta, medtem ko si je moški predstavljal, kako bo lahko vsako jutro končno prespal, si pregledal vse zamujene novice in filme, vzel si bo čas za njeno telo in njune posteljne užitke. Nista se pogovorila o tem ali bosta na dopustu kuhala skupaj, se bosta pogovarjala, se bosta objemala, se bosta z otroki ukvarjala oba ali pa se bosta izmenjavala. In vse to vpliva na naš dopust, na katerem se večkrat naša pričakovanja razblinijo, z dopusta pa pridemo bolj utrujeni kot pa smo šli.
Seveda se v zgornjem opisu partnerstva in dopusta skriva nekaj stereotipnosti in posploševanja. Ni nujno da se najdete v točno teh opisih, se boste pa mogoče prepoznali v utrujenosti s katero pridete z dopusta ali pa v razočaranjih, ki si sledijo vsako leto, kljub pričakovanju pred dopustom. Vse prevečkrat pa je tudi dopust postal del rutine in vse premalo razmišljamo o tem, kakšen namen sploh ima dopust in kaj si od tega časa želimo.
Če torej vaš dopust le ni takšen kot ga pričakujete je potrebna sprememba!
Začnite najprej pri sebi in svojih pričakovanjih. Razmislite o tem, kaj si sploh želite in kaj je v resnici tisto, kar vas sprosti in v čemer se spočijete. Zakaj ne bi bil dopust poln takih stvari, ki jih radi počnete? Ali vas sprosti slikanje? Zakaj si ne bi na morje vzeli slikarskega platna in barv? Ali pa se odpravili v slikarsko prestolnico? Ali je res nujno, da se vsako leto odpravite na isto mesto, z istim ritmom, z istim izidom? Predvsem pa pri sebi razmislite, če za srečne dni na dopustu res potrebujete platno in če je mogoče dovolj že to, da imate ob sebi osebo, s katero se boste lahko pogovarjali. Poizkusite o vseh teh željah in preteklih izkušnjah spregovoriti tudi s partnerjem. Ne pustita se ujeti običajem, raje ujemita sebe in en drugega. Včasih so dovolj že male spremembe, kot na primer to, da si na dopustu zares vzameta čas za vaju, da se srečata v iskrenosti, v vajinih čutenjih.
Odnosi so namreč tisti, ki nas utrujajo. Če nam je dolgčas, je to čas poln jeze, ki je ne upamo izraziti, če smo jezni, je to čas poln pogrešanja, če smo naveličani vsega, pa je to čas, v katerem čutimo veliko pritiska in pričakovanj, ki jih ne moremo zapolniti. Tako zelo se bojimo sprememb, ker znajo biti naporne, a bolj bi se morali bati tega, da se v rutini izgubijo naše želje in sposobnost, da jim sledimo.
Želim si, da si letos vzamete vsaj kanček časa pred dopustom, da ugotovite, kaj si od dopusta sploh želite in kako si to lahko tudi uresničite. In naj vam to poletje prinese kanček tiste sprostitve, ki jo čakate skozi celo leto.