Oksitocin je hormon, ki ga imenujemo tudi »cuddling hormone« ali pa ljubezenski hormon. Torej je to zagotovo hormon, ki ima nekaj skupnega s crkljanjem in z ljubeznijo. Pravzaprav se sprošča takrat, ko potrebujemo malce omamljenosti. To je zaljubljenost, ko se nam od omamljenosti zamajejo tla pod nogami; sprošča se, ko ženska rojeva in premaguje borbo s telesom, med orgazmom (takrat je občutek omamljenosti tudi zelo dorbodošel) in med crkljanjem. Ja, tudi takrat je dobro biti omamljen, zato da lažje odklopimo vse kar nas skrbi. Narava je poskrbela, da bo telo nagrajeno, ko se bomo združili z drugim živim bitjem. Potrebujemo odnose, bližino, dotike, varne objeme! In bojim se, da nas bo obdobje karantene tudi na tem področju zaznamovalo. Predvsem tiste, ki se borite z osamljenostjo. Pa ne govorim (samo) o tistih, ki živite sami, ampak o vseh, ki ste tudi ob partnerji zelo sami. Kdaj ste doživeli svoj zadnji orgazem, kdaj ste se nazadnje pocrkljali in kdaj ste se nazadnje zaljubili?
Zaljubimo se ne tako zelo pogosto, da bi na ta način ohranjali visoke ravni oksitocina, torej se moramo zanašati na crkljanje in orgazme. Če orgazme hlinite ali pa ste že v letih, ko je vprašljiva vaša erekcija, vam ostane samo še crkljanje. In to se mi zdi zelo dober dokaz, da so pomembni naši odnosi in intima, ki jo lahko zgradimo tudi brez spolnosti.