Naj bi veljalo, da ni ljubezen tista, ki boli, ker je ljubezen sama po sebi lepa. Boli izdaja, prevara, občutek, da smo zapuščeni, boli osamljenost, nemoč, žalost, razočaranje,… a vse prevečkrat so to postale teme ljubezenskih odnosov.
Radi čutimo srečo, da smo ljubljeni, nekomu pomembni, saj ima naše življenje potem smisel. Če obstaja nekdo na tem svetu, h komur se lahko vračamo, nekdo, ki nas podpira, bomo z veseljem in lahkoto premagovali vse izzive. O smislu se sprašujemo takrat, ko pogrešamo občudovanje, spoštovanje, občutek, da je nekomu mar. Namreč, kakšen je smisel našega obstoja, ko pa nismo nikomur koristni, se vračamo domov, kjer je polno kritik, imamo občutek odvečnosti? Takrat se zdi, da ljubezen boli. Ljubimo in čakamo, da bodo drugi v nas videli nekaj, zaradi česar bomo vredni, čakamo, da bomo pomembi, da bo nekdo opazil naš trud, naše delo in da nas bo nekdo pohvalil, nagradil. Čakamo, da bomo spet en dan verjeli, da smo vredni nečesa lepega. In to čakanje nas ubija, začnemo se spreminjati, prilagajati ali pa postajamo vedno bolj mrki in jezni. Ne prepoznamo, da je samo v naših rokah ključ do tega, da osmislimo naše življenje. Ljubezen je lepa, radostna, mirna, bogata in v resnici je ravno ljubezen zdravilo.
Za začetek leta vas vabim k razmisleku, kaj boste storili, da boste to leto pomembni in potrebni sebi? Ne načrtujete si vse prihodnosti, ki je še pred vami, samo vprašajte se, kaj lahko naredite drugače to leto, danes! Kdaj ste izgubili svoj sijaj, kdaj ste se ujeli v past čakanja, kdaj ste prenehali verjeti, da ste nekaj vredni? Bodite iskalec teh odgovorov in vsakdanje male spremembe vas bodo napotile k drugačnemu življenju naslednje leto. Naj bo srečno!