by Eva | Jan 29, 2023 | Spolnost
Kakšne so vaše izkušnje na temo samozadovoljevanje, kaj povedo pari, ki prihajajo na terapijo, kaj posamezniki, je to tema, o kateri težko spregovorimo, kakšno je stališče stroke (ki ji pripadate) do masturbacije, če je nekdo v paru, kako je z občutki sramu ob tem?
Spolnost in samozadovoljevanje je področje, ki ju lahko doživljamo zelo mehansko in z namenom, da potešimo potrebo na telesni ravni. Žal pa v današnjem svetu ne znamo zares prisluhniti svojemu telesu, zato včasih jemo, četudi nismo lačni ali pa jemo, ker v sebi čutimo stisko, ki jo ne znamo potolažiti drugače. In podobno je tudi spolnost ali samozadovoljevanje lahko poskus razreševanja notranje stiske. Tako pri hrani kot pri spolnosti, ni pomembna tista ena tortica, s katero se pregrešimo, ampak naš osnovni način delovanja. Zakaj počnem, kar počnem? Se nekdo samozadovoljuje, ker si želi ustreči partnerju, iz notranje tesnobe, ker ga/jo orgazem pomirja? Če samozadovoljevanje izhaja iz neke naravne potrebe po spoznavanju lastnega telesa, užitka in notranjega poželenja, je lahko to zelo prijetna oblika sprostitve. V kolikor pa ste v partnerstvu, ali pa k samozadovoljevanju dodajate pornografske vsebine, pa je dobro začeti razmišljati o tem, ali je to postalo nadomestek odnosa. Velikokrat nam je lažje, da sami poskrbimo zase, za svoje potrebe, smo pri tem bolj hitri, učinkoviti, točno vemo kako in kdaj, medtem ko spolnost zahteva prilagajanje s partnerjem, pogum, zmožnost samorazkrivanja.
Ko postane samozadovoljevanje nadomestek za spolnost ali pa nekdo čuti, da je za partnerja nujno po spolnosti še masturbirati, takrat se v partnerstvo naselijo občutki manjvrednosti, sramu, zamenjanosti, izdaje, prevare. O tem se na terapiji spregovori samo takrat, ko je že preveč boleče, ko tisti partner, ki doživlja zavrnjenost, ne zmore več tega prenašati. Tudi zaradi tega, ker se toliko opeva samozadovoljevanje kot zdravo in se nalaga krivdo tistemu partnerju, ki pa o tem spregovori.
Vse več težav v spolnosti pa se pojavlja, zaradi odklopitve lastnega telesa. Poskušamo biti samo mehanski. Imamo spolnost, ker se to spodobi, zato da partner ne pobegne, zato ker je to pač treba imeti v odnosu, zato ker smo tesnobni in potem lažje zaspimo. Žal so to vse napačni vzroki. Brez ravnovesja med fizično vzburjenostjo, strastjo in hkrati z varnostjo in čustvenim doživljanjem, ne bomo mogli doživljati spolnosti, ki bi nas in naš odnos negovala, ampak bo sčasoma kazala vedno večje blokade. Največji problemi so nezmožnost erekcije, prehitri izlivi, vaginizem, nezmožnost doživljanja orgazma in marsikatero težavo izmed teh, rešimo že v nekaj urah, ko se partnerja ponovno začneta sproščeno pogovarjati.
Spolnost je zares subtilna, zaznava našo intimo in intimo našega partnerja v celoti. V svojem bistvu odrazi vse, kar je skrito in razkrito (vse od jeze, zamer, nesproščenosti, besa, strahu, sramu, žalosti, laži in skrivnosti,…).
by Eva | Mar 31, 2022 | Odnosi, Partnerstvo
Pred kratkim mi je klientka zaupala: »Saj ne, da ne znam biti samska. Znam in na trenutke celo uživam, samo rada bi imela izbiro. Rada bi vedela, da sem samska, ker sem to izbrala, ne zato ker ne dobim partnerja.« In čeprav se ji zdi, da je osamljen primer, je to daleč od resnice. Še celo sanjski moški, ki se zdi zares sanjski, ostaja samski.
Marsikdo verjame, da je samski, ker ni dovolj privlačen, zanimiv, ker ima nekakšno napako, ki jo je potrebno odstraniti. Z leti neuspelih poskusov, se krepi nesamozavest, razočaranje, celo sram. Le kaj odgovoriti nekomu, ki vas vpraša, kako to, da ste vi pa kar še vedno samski? V tisti grozi iščemo vse možne odgovore, pa v resnici niti sami ne vemo, kaj je pravi razlog. Enostavno se nihče ne odloči, da bi ob nas vztrajal.
Bolečina ljudi, ki so še vedno samski, je neznosna. Četudi se zdi, da so sploh na poslovnem področju uspšeni, pa jih navznoter razžira vprašanje: Kako to? In čeprav lahko v delo, druženje s prijatelji zbežijo za določen del dneva, pa se ponavadi soočijo s svojo nočno moro, ko načrtujejo svoj dopust. Prijatelji planirajo dopust skupaj s partnerji in seveda jih razumemo, ampak hkrati si želimo, da bi bili tudi mi nekomu prva izbira. Želimo si, da bi imeli nekoga, s komer bi lahko načrtovali svoje aktivnosti, se k nekomu vračali v objem, se z nekom celo prepirali, pa vendar se vsi zavedamo, da se tega ne da izsiliti. Če si partnerstva še tako zelo želimo, nimamo vpliva nad tem, da se nam drugi nekako umikajo. In počasi nas samsko življenje sili k še večji osamljenosti. Ne hodimo na obletnice mature, ne sprejemamo povabil na poroko in druge zabave, ker se zdi, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo še drugi začeli spraševati o tem, kaj je narobe z nami.
Vse več je samskih, ker partner čez noč izgine, ker se zaljubimo v zasedenega, ker nam ni privlačen tisti, ki ga mi privlačimo ali pa ker najdemo vse možne napake, takoj ko se odpravimo z nekom na drugi zmenek. Ampak ne glede na bolečino, vam jaz sporočam, da v tem niste sami! In ne samo, da niste sami, tudi vem, da obstaja pot iz tega začaranega kroga. Namreč nevede, nas vsi ti poskusi tako zelo ranijo in obdajo s sramom, da se začnemo zapirati vase, postanemo samozadostni na vseh področjih in včasih, ko smo tudi mi iskreni sami do sebe, se niti ne zavedamo več, kaj bi nam partner še lahko doprinesel v življenje. Postanemo sami sebi nerazumljivi. Po eni strani si želimo odnos, po drugi strani pa se počutimo tako zaznamovani, da nas je strah tega, da bi nas nekdo zares želel imeti rad.
5 smernic za spremembo:
- DOVOLITE SI BITI RANLJIVI
- GOVORITE O SEBI
- NAUČITE SE PROSITI IN SPREJETI POMOČ DRUGIH
- RAZMISLITE KAJ BI POMENILO ZA VAS, ČE SE NEKDO ZARES ODLOČI BITI Z VAMI
- NAREDITE ČUSTVENI PROSTOR ZA PARTNERjA
Ne ni vam potrebno iskati napak v sebi ali pa se prilagajati, zato da bi ustrezali drugim. Zaljubljenost je itak slepa. Prav je, da vas nekdo sprejme točno takšne kot ste. Vaša naloga je le ta, da se naučite ponovno ljubiti sebe in si upati biti to kar ste, tudi v odnosu! In ja, jaz vam pri tem lahko pomagam, saj sem se tudi jaz morala prebiti skozi podobne ovire, da sem lahko ponovno verjela v ljubezen.
by Eva | Mar 9, 2022 | Partnerstvo
Če so naši stari starši cenili zakon, je danes prav nasprotno. Danes je dobro, če smo odprti, si dovolimo avanture, si ne delamo omejitev in včasih me prav jezi ta odnos, s katerem odražamo tako brezbrižnost. Po drugi strani pa se zavedam koliko razvrednotenosti je v družbi. Danes ni vredno nič kar traja, kar je monotono, rigidno in izkušnje drugih mi govorijo, če je nekaj toksično, pač črtamo iz življenja. Jaz sem mnenja, da ni nič tako zelo toksičnega na tem svetu, kot je naša (pod)zavest. Ljubeči odnosi so vir največjega bogastva, ampak moramo jih znati ustvariti. Odgovornost je na nas!
1. ANTIDEPRESIV
Ste vedeli, da ljubeči odnosi znatno zmanjšajo dovzetnost za tesnobo in depresijo? Ves čas iščemo srečo in ugotavljamo kaj še potrebujemo, v resnici pa nas nič bolj ne napolni kot je odnos, v katerem smo lahko to kar smo. Naši najbolj tesni odnosi osmislijo naše življenje. V zadnjem letu je marsikdo izgubil smisel in voljo do življenja, pa ne zato ker so bili preveč časa doma, ampak zato ker so ugotovili, da so sprejeti samo takrat kadar so uspešni, veseli, delavni. O težavah ne govorimo ali pa si gremo takrat strašno na živce. Kot da v najtežjih trenutnih ne premoremo sočutja in ranljivosti. Pa vendar, kam se obrnit, če nas ne razumejo doma?
2. OBČUTEK, DA OB NEKOM LAHKO SAMO SMO
Strinjam se, da nam je kdaj v odnosih tudi težko, da je kdaj potrebno kaj potrpeti, narediti kompromis in da bi kdaj najraje pobegnili. Ampak če pobegnemo, potem nikoli ne vemo kaj vse lahko zgradimo, če enkrat vztrajamo! Skoraj na vsako goro je težko priplezati brez kondicije, pa vendar je najlepši razgled ravno na vrhu! Vedno je vredno! In podobno je v ljubečih odnosih. Težko je na začetku, ko pa dobimo kondicijo, ko se zares poznamo, čutimo, pa velikokrat sploh niso potrebne besede. Dovolj je samo to, da je nekdo tam, ob nas. In ta kondicija, ki jo pridobimo v zakonu, je nekaj kar se na da kupit ali osvojiti na kratkih progah. In čeprav so mogoče sedaj kregi boleči, obstajajo načini, kako jih rešiti in verjamem, da jih bosta našla, če bosta vztrajala. Na koncu bosta na to ponosna.
3. KER ODHOD NE REŠI NIČESAR
Ko nam je v odnosu težko, bi se radi zaščitili in če imamo občutek, da se ne znamo ali ne zmoremo zaščititi, da nismo upoštevani, pridemo do sklepa, da je ta odnos za nas toksičen. Če je odnos toksičen, potem je zagotovo nekaj narobe z odnosom ali partnerjem in je najboljše, da to čimprej zaključimo in oddidemo. V resnici naredimo veliko napako in to ugotovimo takoj v naslednjem odnosu, ko stojimo spet pred istim izzivom. Ja, včasih je lažje odditi ali pa se nam v tistem trenutku ne da ukvarjati s tem ali pa ne s to osebo, ampak zagotovo bomo ob nekomu to morali razrešiti ali pa se nam bo ista lekcija vse življenje vračala. Naša psiha je narejena na način, da ves čas ponavlja že znane vzorce, prav z namenom, da jih bomo nekoč rešili.
4. KER JE DOBER ZAKON NALOŽBA ZA PRIHODNOST
Ko smo uspešni, veseli imamo ob sebi veliko ljudi. In vsi smo lahko v lepem partnerstvu, dokler traja zaljubljenost. Ampak samo ljudje s karakterjem in tisti, ki so se odločili za predan zakon, vejo kako pomembno je, da je nekdo ob nas, kadar pridejo preizkušnje. In v življenju vedno pridejo. Ko smo v stiski in bi potrebovali nekoga, da mu pokažemo ranljivost, nimamo energije, da bi ugotavljali kdo je pravi prijatelj, koga lahko pokličemo in koga ne. Takrat potrebujemo nekoga, ki nas pozna. In če ne prej, cenimo naše najbližje odnose prav v teh trenutkih.
5. KER NAS SAMO ODNOSI V RESNICI SPREMINJAJO
Vse prevečrat sem že imela na terapiji ljudi, ki so mi povedali, da že vse vejo, da so prebrali že veliko knjig, da si vsak dan pišejo in berejo afirmacije, pa vendar se ne premaknejo. In seveda je to zato, ker nas lahko spremeni samo odnos. Prvih nekaj ur so skeptični in čakajo navodila, potem pa naenkrat začutijo. In spremembe se dogajajo same. Ključ je v občutkih, ključ je, da lahko vse to znanje, ki ga imamo, doživimo V ODNOSU! In četudi so nekateri partnerji še tako trdi in se ne želijo spreminjati, je resnica takšna, da ne morejo ostati isti, če se spremenimo mi. S partnerji živimo v takšni koherenci, da včasih ne moremo ločiti, katero čustvo, vzorec, je od koga. In verjemite mi, če čutite nemoč, ste tudi moči, če čutite žalost, zmorete tudi veselje, če ste jezni, zmorete tudi odločnost. Samo ne zadovoljite se s svojim položajem, dokler ne boste srečni. In takrat bo tudi partnerstvo zacvetelo.
V odnosih smo ranjeni, ampak odnosi so tudi tisti, ki nas ozdravijo! Samo z novo izkušnjo bomo začeli ponovno verjeti! Če se želite pripraviti na vaš zakon, na spremembo, boljši odnos, potem si poglejta spletno akademijo Eva Erpič. Izide avgusta in to po zelo posebni ceni. Sicer pa dobri odnosi so itak neprecenljivi.
by Eva | Dec 26, 2020 | Spolnost
Spolnost je pomemben del partnerstva in je čudovita, kadar se zgodi spontano, sproščeno in je obema v užitek. Žal pa si spolnost prevečkrat predstavljamo kot nekaj povsem enostavnega, plehkega, samoumevnega in avtomatičnega. Spolnost je vajin check point vsakič znova! Če sta žalostna, bosta imela drugačno spolnost, kot če sta vesela ali v strahu. In vsak simptom, ki se pojavi pri spolnosti, je izraz tega kar se dogaja med vama. Ni možno, da bi se vam žena dopoldne zamerila in bi ji to zamolčali, popoldne bi pa uživali pri spolnosti z njo. Zelo verjetno je, da boste skozi spolnost začeli izražati to jezo, ki ste jo do nje čutili dopoldne. In seveda velja tudi obratno. Če torej spolnost začnemo jemati kot celoto in pomemben izraz dogajanja v vajinem razmerju, potem je tudi ponavljajoči se prezgodnji izliv posledica nečesa, kar se dogaja med vama. Največkrat je to posledica prevelike nesproščenosti v odnosu, kar pa je povezano s strahom, kontrolo in z občutkom nesprejetosti.
Zmotno mislimo, da je prezgodnji izliv posledica prevelike vzburjenosti. Seveda je tudi to občasno možno, ampak če ste vsakič znova samo ob pogledu na partnerja tako močno vzburjeni, da pride do izliva v naslednji minuti, potem to ni funkcionalna spolnost na dolgi rok in tak par bo slej kot prej začel ugotavljati, zakaj prihaja do teh prezgodnjih izlivov oz. Do prevelike vzburjenosti. Treba je torej iskati globlje.
Spolnost je močna energija, zato v spolnost ne moremo vstopati z maskami. Lahko se v odnosu pretvarjamo, delamo močne, neustrašne, samostojne, ampak pri spolnosti gre za predajo, zaupanje, za to da dopustimo, da nas telo in energija drugega pripeljeta do vrhunca. Zato se moramo razkriti in položiti v roke drugega z vsem, kar smo. Če v tem kontekstu razmišlajmo o prezgodnjih izlivih, bi kaj hitro lahko ugotovili, da nas vsakokratni prehitri izliv rešuje pred tem, da bi nas nekdo lahko videl, začutil v celoti. Manj časa, kot smo partnerju na razpolago, manj je nevarnosti, da me razkrije. Zato se nam večkrat zgodi, da nas izda naše lastne telo, kadar v sebi nosimo preveč skrivnosti, za katere ne želimo, da bi vedel naš partner. Sprostimo se lahko samo takrat, ko vemo, da smo sprejeti in ljubljeni z vsem, kar smo. Drugače bo naša podzavest porabila ogromno energije, da bo skrivala naš »grdi« del. To je tisti del, za katerega se bojimo, da ga drugi ne bi sprejel.
Ali pa imamo za sabo že kar nekaj slabih izkušenj z odnosi, v katerih so nas izkoriščali, vršili moč nad nami in smo se počutili ogrožene, potem se bo naše telo zaščitilo in poskusilo predvideti vsak naslednji gib. Želeli si bomo kontrole. Če kontrolo vnesemo v spolnost, dobimo kaj? Nesproščenost! To je samo delček tega, kako zgovorna je lahko naša spolnost. Seveda se ljudje razlikujemo in povsem možno je, da je pri vas prezgodnji izliv povezan s čim drugim. Predvsem je dobro ohraniti široko radovednost in raziskovanje spolnosti ne omejiti na spalnico. Velikokrat najbolj ključne spremembe v spolnosti, zagotovimo prav z delom na odnosu!
by Eva | Avg 13, 2020 | Ljubezen, Odnosi, Partnerstvo, Zasvojenost
Ste že slišali za najnovejšo in najokrutnejšo bolezen? Saj veste o čem govorim, a ne? O osamljenosti. In upam, da se ta trenutek niste nasmejali, ampak zgrozili. Kar nekaj raziskav to potrjuje (kogar zanima bi mu priporočala knjigo z naslovom Osamljenost), ampak kar se mene najbolj dotakne je korelacija, ki jo ima osamljenost z odvisnostjo. In dotakne se me osamljenost, ki jo živimo v partnerskih/družinskih odnosih. Oba partnerja delavna, skrbna, odgovorna, finančno priskrbljena, a v odnosu jima seva praznina in vsako noč ležeta skupaj v posteljo. Skupaj, ampak sama.
Marsikdo bo rekel, da potrebuje samoto, da ga ne moti, če okoli sebe nima ljudi, ampak to je v resnici zelo debela laž. Seveda potrebujemo odklop, potrebujemo tudi kdaj čas zase in mir, v katerem ne skrbimo, ne izpolnjujemo nobenega pričakovanja več. Samo smo, sami s sabo in nam je to dovolj. A prav vsak se vrne iz te »votline!« Sami ne preživimo, izgubimo smisel. Zakaj živeti, če do konca življenja ne bo nikogar s komer bi delila veselje, če nihče ne opazi in ne začuti moje bolečine? Zakaj biti nevidna med ljudmi, ko pa me ta prezir vsakič znova zaboli?
Na terapiji imam vedno več primerov mladih, ki ne zmorejo vzpostaviti partnerske veze, ne glede na to, kako močno si jo želijo. Čakajo, da jih bo nekdo imel rad. Mladi, (naj bi bili) polni energije, pa vendar z nepopisno bolečino. Hrepenijo po dotiku, objemu. Ne želijo se več vračati k staršem po bližino (nekateri se niti ne morejo), prijatelji ustvarjajo svoje družine in nekako izgubijo povezanost z družbo, s tem aktivnim svetom, ki se vrti dalje. In ostanejo lupine, mladi, žalostni, prazni posamezniki, ki se bojijo, da so tako zelo napačni, da jih nihče ne more imeti rad.
In na terapiji spoznavam pare, ali pa tudi posameznike, ki
že vrsto let vztrajajo v odnosu. V tistem prvem odnosu, kamor so se že pred
leti zavezali. A pridejo prazni. Imajo vse, kar bi si želeli. Hišo, pse, celo
prijatelje, otroke, ampak nimajo tiste bližine, ki bi jo radi imeli s
partnerjem. In včasih se počutim kot zdravnica, ki krpa krvaveče rane. Ampak
saj tudi vi vidite te obraze, vsak dan, med nami.
Vidite moške, ki se zaradi kritik počutijo tako osamljeni,
da se zatečejo v druge objeme. Ja to so gospodje, ki z njimi pijete pivo. In so
ženske, ki tako zelo pogrešajo razumevanje, da iščejo vaše odobravanje.
Veste, kaj je odrešujoče na skupinah za samopomoč? To, da slišijo, da niso več sami, da to ni samo njihova stiska, ampak da »sosed« doživlja zelo podobne občutke.
Gre za našo kolektivno bolečino, osamljenost. In zakaj jo doživljamo? Prav zaradi tega, ker ne znamo več biti iskreni, ranljivi, ker se bojimo izpostaviti, bojimo se bolečine.
In da bi se zavarovali smo postavili tako visoke zidove, da smo postali malce preveč sami.
